NUK II,

narodna in univerzitetna knjižnica II

Ljubljana

(natečaj 1986)

Natečajni predlog EMONA izbira za osnovno določilo zasnove lego nove knjižnice na potezi notranjega mestnega ringa, kamor gravitira sosledje osrednjih mestnih inštitucij na eni strani in na rastru emonskega castruma, ki ga izvaja in prenaša v strukturno ogrodje stavbe. Iz tega oblikuje tudi osrednji, členitveni motiv nove stavbe. Ob drugih, sorodnih zasnovah, se ta odlikuje s tem, da avtor pravilno interpretira rimski cestni krizž kot organizacijski, komunikacijski prostor stavbe, insulae pa prevaja v krili stavbnih teles, ki se navzven naslanjata na stavbne linije in oblikujeta obod stavbnega bloka. Na ta način se izoblikuje dvodelna stavba z razprtim vogalnim motivom v stiku Emonske z Aškerčevo cesto. Na tem mestu se tako pojavlja težiščni — urbani motiv celote z dvignjenim vogalnim trgom nad nivo arheološke prezentacije z loggio in s pozicijo obeh glavnih vhodov. S tako, razprto zasnovo vhodnega vogala poizkuša avtor razrešiti svojo dilemo o dvojni gravitaciji nove knjižnice na stiku dveh raznorodnih mestnih potez. Strukturni — komunikacijski križ deli stavbno gmoto v dve polni telesi skladiščnih in uporabniških delovnih območij knjižnice in v dva prazna volumna dvorišča in odprtega vogala. Čeprav je zato knjižnica organizirana dvodelno, pa razporeditev in združevanje posameznih območij ter njihovo servisiranje teži k homogenosti in s tem k tehnološki povezanosti znotraj njih. Dolge, čeprav sistemsko pregledne in tehnološko nezahtevne, so povezave med obema kriloma, speljane po tlorisu in prerezu preko komunikacijskega križa. Vendar pa zaradi strukturne nevtralnosti zasnove omogočajo tudi drugačne organizacijske sheme knjižnicnih tokov. Kombinacija osnovnih motivov vzdignjenega križa rimskih cest kot praznega, presojnega prostora z reprezentativnim učinkom in polnih, zaprtih stavbnih kril tehnično racionalnega oboda, ponuja na konceptualni ravni skladnost med osnovno zamislijo knjižnicne stavbe in njeno zunanjo pojavnostjo. Njen izraz označuje dvogovor med polnim in praznim, med odprtim in zastrtim, med potjo in ciljem. Vendar je žirija ocenila, da avtor ni uspel nstrezno izraziti doslednosti omenjenega izvajanja v kompoziciji urejanja elementov fasadnega plašca. Le-ta v različnih kombinacijah ritma vertikalnih členitev in nakazane fakture gradiv zabriše eksplicitnost omenjenega dvogovora in čeprav posredno, konkurira vertikalni obeležitvi Plečnikove knjiznice. Žirija je ocenila, da je ta predlog izmed sorodnih zasnov, ki gradijo na emonski mreži, to predpostavko najbolj smiselno izpeljal v arhitekturni organizem in mu je za to namenila odkupno nagrado.