Slovenski park,

predlog ureditve državnega upravnega središča in Parka slovenske državnosti na izteku Barjanske ceste v Ljubljani

(projekt 2006)

PARK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI (JUŽNI PARK)
Petnajst let po osamosvojitvi je Slovenija v urbanistično simbolnem smislu še vedno »podnajemnik« na reprezentančno že močno razvrednotenem prostoru prejšnjega obdobja. Park slovenske državnosti z najbolj reprezentativnimi stavbami nove slovenske države bi, tako kot se je to zgodilo z vsakim pomembnim obdobjem naše zgodovine, zaznamoval osamosvojitev Slovenije in njen povratek v demokratično Evropo tudi v urbani strukturi mesta.
Park je zamišljen na obširnih nepozidanih površinah na stiku mestne magistrale (Barjanska-Slovenska-Dunajska) z Barjem in Ljubljanico v skladu z znano idejo, da mestna magistrala na podaljšani trasi rimskega Carda Maximus poveže Savo in Ljubljanico ter da se na obeh zaključkih uredi večji park (za razliko od ostalih ljubljanskih vpadnic, ki se podaljšujejo naprej v regijo). Park je oblikovan kot velik travnik krožne oblike s premerom 500m, ki je obdan s krožno interno dostopno cesto in obročem višje gostejše vegetacije. Ob robu parka se postavijo vsi najbolj pomembni objekti in simboli slovenske državnosti: Knežji kamen, parlament po vzoru Plečnikove Katedrale svobode, rezidenca in urad predsednika in predsednika vlade, rezidenca za gosta,.... ter pomembna slovenska spominska obeležja. Tu je prostor za protokolarne sprejeme in postavitve častnih vodov ter prostor za manifestacije in proslave.
Obenem je park tudi turistična točka na vstopu v krajinski park Barje z Info centrom in rekreacijska travnata površina za sprehode, sončenje ali drsanje, spuščanje zmajev ali balonov, prireditve na prostem, nekakšen novi Tivoli. Rob parka je oplemeniten s formo vivo. Nova brv ga povezuje z znamenito Plečnikovo cerkvico sv. Mihaela na drugi strani Ljubljanice, pristan ob brvi pa je izhodišče za turistično plovbo po reki. Park je posrednik med grajenim mestom in naravno krajino ter zaustavlja stihijsko širitev urbanizacije v Barje.
V ekonomskem smislu gre za zamenjavo utesnjenih in razdrobljenih površin ter objektov v središču Ljubljane s cenejšimi površinami ter novimi arhitekturno atraktivnimi objekti v reprezentančni in prijetni parkovni ureditvi na robu mesta in s tega stališče ne predstavlja velike investicije. Sproščeni objekti v središču mesta se uporabijo za Univerzo ali mestno upravo.
Lokacija najpomembnejših državnih stavb na robu mesta izraža večjo regijsko naravnanost, ne da bi jih bilo zato potrebno preseliti v Maribor ali Novo Mesto.
Park leži v Ljubljani, pa vendar toliko stran od središča mesta, da ni samo ljubljanski ampak vseslovenski, dobro dostopen iz vseh regij oziroma neposredno z avtoceste na točki južnega vstopa v mesto.

DRŽAVNI UPRAVNI CENTER (JUŽNI CENTER)
Državna uprava je organsko razpršena po Ljubljani, kar otežuje komuniciranje in prostorsko prilagajanje trenutnim organizacijskim razmeram. Tako stanje lahko izboljša enoten državni upravni center.
Administrativni center je zamišljen ob mestni magistrali (Barjanski cesti) v bližini Slovenskega parka na drugi strani avtoceste na nepozidanih površinah v velikosti 400x400m. Površina je členjena na 8x8 karejev velikosti 50x50m ki jih po sredini preseka mestna magistrala, prosti kareji pa so pozidani s 14 nadstropnimi 50m visokimi upravnimi objekti 32x32m s 15.000m2 BEP. Z upoštevanjem dodatnih vmesnih trgov bi zazidava obsegala 40 karejev oziroma 600.000m2 BEP, sicer pa lahko tudi več. Objekti se lahko po potrebi v poljubnih kombinacijah združujejo v večje sklope.
Razpršene površine državne uprave po mestu bi se postopoma odprodajale in koncentrirale v novih objektih na skupni lokaciji.