Mestno središče Kranja,
Natečaj za urbanistično-arhitektonsko ureditev mestnega središča Kranja

Urbana forma Kranja, nastala v času dolgotrajnega zgodovinskega razvoja, naj bi z intenziviranjem že nakazanih značilnih potez in z dodajanjem nekaterih novih postala za prebivalce in obiskovalce veliko bolj čitljiva, mesto samo pa prijetnejše. Predlagane so tri glavne razvojne smeri, ob katerih naj se koncentrira nova zazidava, predvsem tista, ki je namenjena pomembnejšim mestnim funkcijam in ob kateri se bodo zvrstili reprezentančnejši javni prostori, kot so trgi in parki.
Najpomembnejša in po času nastanka ravno tako prva je severna smer v osi značilnega kranjskega »pomola«. V njenem srednjeveškem delu je potrebno prenoviti stavbe in vanje namestiti ustreznejše dejavnosti, del od srednjeveških vrat vzdolž Koroške ceste in Ceste JLA pa je potrebno reurbanizirati. Drugo razvojno smer predstavlja časovno novejša vzhodna smer, ki prek več mostov navezuje novejše stanovanjske predele na Planini in kjer je ob mostovih prek Kokre tudi še nekaj prostora za zidavo. Tretjo razvojno smer, ki se vse bolj jasno kaže šele v zadnjem času, pa predstavlja prodor iz samega mentalnega in geometrijskega središča Kranja na stiku srednjeveškega in novejšega dela mesta proti zahodu. V tej smeri se ponuja možnost nadaljnje urbanizacije Savskega otoka, v tej smeri je ob obstoječi železnici najbolj logično mesto za zidavo moderne integrirane železniške in avtobusne postaje in v tej smeri je najlažje ustvariti stik mestnega središča z vedno bolj izoliranim območjem Stražišča in Bitenj.