Vile Oaza,
Turistično naselje v Ankaranu (natečaj 2006)

Predlog za turistično naselje Vile Oaza izhaja iz premisleka, da bi moral obalni pas Ankaranskega polotoka ostati v celoti javno dostopen, prehoden, krajinsko urejen in opremljen z rekreacijsko infrastrukturo. Apartmajska naselja bi zato morali umestiti v prostor nad glavno cesto, v obliki redke in nizke pozidave, ki bi omogočala razvoj kultivirane vegetacije in njeno dominacijo nad grajeno strukturo. V tem prostoru bi pridobili tudi dodaten prostor za kopanje v obliki malih umetnih "sekundarnih plaž", ki bi izkoriščale isti obmorski ambient in klimo, obenem pa nudile morda še lepše poglede v neskončnost. Možnost bolj ali manj pogostega skoka v pravo morje pa bi ostala še vedno odprta. Prekratka slovenska obala bi se na ta način "podaljšala", podobno kot je k temu prispeval navtični turizem ali kot bi to naredili z umetnimi otoki.

Predlagano turistično naselje je zasnovano na višjem nivoju, ki ga zahteva prehod od sindikalizma na evropski standard. Arhitektura sledi mediteranskemu okolju s prilagojenim merilom stavbnih mas, ki so podrejene vegetaciji, sicer pa ne posnema historičnih vzorov ali jih posiljuje z novo funkcijo. Je moderna in sproščena. Bivalne enote so atraktivno oblikovane in grupirane okoli internega bazena s "plažo", zelenjem, gostinskim programom ter večnamensko dvorano. Bivalni volumni lebdijo v zelenju krajinsko oblikovane brežine in se s svojo stekleno stranico kot ekrani odpirajo proti prekrasnim vedutam na Koprski zaliv in na morsko obzorje, z veliko teraso v podaljšku bivalnega dela pa se nastavljajo južnemu soncu in skrivajo pred burjo.

V krajinskem pogledu je kompleks zasnovan kot park z lastno identiteto, ki sledi ekskluzivnemu arhitekturnemu oblikovanju. Vegetacija je avtohtona, vendar bolj eksotičnega izbora (palme, agave, bambus, kaktus, sivka...). V krajinski sliki bi več takih parkov ustvarilo zanimivo podobo raznolike in drobne parcelne strukture.