Spomenik žrtvam vseh vojn,
javni arhitekturni natečaj 2013

ZASNOVA

Spomenik žrtvam vseh vojn je zasnovan kot sodoben spomenik v obliki prostorske ureditve, ki svoje sporočilo podaja skozi specifično oblikovan ambient. Bolj kot posamezne podobe, motivi in njihova simbolika je pomemben čutni in čustveni odziv obiskovalca na posebne prostorske učinke spomenika. Za razliko od klasičnih spomenikov, postavljenih v izolirano in sebi podrejeno okolico ter naravnanih na statični frontalni pogled, gre pri predlagani zasnovi za odprt javen prostor, skozi katerega se lahko sprehodimo ter ob tem doživimo cel spekter občutij in spreminjajočih se pogledov.

Spomenik je zasnovan kot manjši javni prostor v vrzeli med dvema obstoječima stavbama, ki se navezuje na večji prostor Kongresnega trga in Parka Zvezda. Osrednji del spomenika predstavlja kvadratna ploščad, ki je z dvema skupinama dreves oddeljena od obeh sosednjih stavb. Kvadratno ploščad z dveh strani obdajata dve med seboj pravokotni, 8 metrov visoki steni, ki v tretji dimenziji omejita in določita osrednji prostor spomenika. Steni, postavljeni v različnih smereh, se na eni strani stikata in ustvarita trden vogal, podobno kot se tudi v primeru različnih pogledov in prepričanj lahko na skupnih točkah utrditi medsebojne odnose.

Obulični del spomenika označuje monumentalno stebrišče stotih 8 metrov visokih jeklenih stebrov, ki proti Kongresnemu trgu ustvarijo reprezentančno fasado in obenem od daleč opozarjajo na pomembno programsko točko. Osrednji prostor spomenika je tako nekoliko odmaknjen od vsakdanjega življenjskega vrveža, med stebri pa se odkrivajo zastrti pogledi v notranjost in navzven ter ohranjajo interakcijo med vsakodnevnim in spominskim prostorom. Jekleni stebri so postrojeni kot četa vojakov na večni častni straži v poklon umrlim.

Stebrišče je tudi zgodovinska referenca na zanimivo, a nikoli izvedeno Plečnikovo idejo o Južnem trgu, po kateri bi javni prostor na tem mestu skozi propileje prodrl v notranjost kareja.

Dinamična dekonstruktivistična arhitekturna kompozicija dveh sten in stebrišča brez strehe je prispodoba razrušenega templja, družbe, doma, družine…, torej večnih posledic vseh vojn.

Členitev prostora na tri različno oblikovana polja nosi v sebi simboliko treh časovnih sekvenc, povezanih z vojnimi žrtvami: čas življenja - čas praznine (smrti) - čas miru (zadnjega počitka):

- prostor ob stavbi Kazine, simbolno poimenovan POLJE ŽIVLJENJA, je zasajen s topoli trepetlikami in tlakovan z drobnimi prodniki ter predstavlja predprostor osrednji ploščadi in obenem nastavek predvidene zelene promenade v notranjost kareja,

- osrednja ploščad spomenika, simbolno poimenovana POLJE PRAZNINE, je oblikovana kontrastno kot 25 x 25 metrov velika prazna ploščad, tlakovana z belim umetnim kamnom, ki učinkuje na obiskovalca s praznino velikega prostorskega volumna, določenega samo z obodnimi elementi,

- prostor za steno na vzhodni strani, simbolično POLJE MIRU in zadnjega počitka, je obiskovalcem nedostopna zelenica z nasadom visokih cipres, ki je le z Župančičevimi verzi v globoko razklani steni povezana z osrednjo ploščadjo.

Poseben vizualni efekt ustvarjata notranji ploskvi obeh sten. Prekriti sta s ploščami gladko poliranega nerjavečega jekla ter odsevata multiplicirane podobe okolice in obiskovalcev, z dodanimi likovnimi simboli pa dobi vsaka svoj pomen in sporočilnost:

- stena na vzhodni strani, poimenovana ZID SPRAVE, kamor se ob slovesnosti položi venec, je presekana z ozko vodoravno zarezo, v katero so vstavljeni Župančičevi verzi, ki razklani monolit zopet povežejo v celoto; na izstopajoči del stene ob ulici je postavljena skulptura goloba miru, ki je izmaknjen izpod razklane stene in lahko poleti v svet, tako kot se z mirnim reševanjem konfliktov odpira pot v svobodo,

- stena nasproti stebrišča, poimenovana ZID SPOMINA, ima v spodnjem delu izrisano silhueto množice ljudi – žrtev vseh vojn v obliki perforacije z vdolbinami, kamor lahko obiskovalci zatikajo rože in tako z žarečimi barvami cvetja ponovno oživijo njihove podobe.

Kljub temu, da je Spomenik žrtvam vseh vojn v osnovi javni prostor, njegovi elementi in prostorska kompozicija ustvarjajo občutje pietetnega prostora in navajajo obiskovalce, da ga kot takega tudi uporabljajo. Velikost prostora in visoke stene osrednjega dela spomenika vzbudijo v obiskovalcih občutek človeške majhnosti. Gosto stebrišče z ozkimi prehodi, še bolj pa razkosane zrcalne podobe v odsevih na stenah ustvarjajo občutek irealnosti in navajajo na kontemplacijo in refleksijo. V odsevu vidimo našo zrcalno podobo – našega simbolnega Drugega, ki nam je nasproten in na svet gleda z druge strani, a nam je v bistvu vendarle enak. Vloge se lahko tudi zamenjajo; zrcalna podoba postane prava, žrtev postane rabelj in rabelj žrtev. Meje med življenjem in smrtjo ter med tem, kaj je narobe in kaj je prav, so v času vojne zabrisane, nejasne, tako kot med odsevi zrcal včasih ni mogoče ločiti realnega od navideznega.

Stik spomenika z okolico je oblikovan bolj sproščeno. Ob fasadi Kazine so v senci trepetlik postavljene klopi za posedanje in opazovanje dogajanja na osrednji ploščadi. Pred stebriščem ob ulici je zaradi padajočega terena nekaj diferenčnih stopnic, ki omogočajo neformalno posedanje ter opazovanje dogajanja v parku in na trgu, kar bo ob sončnih dnevih zaradi južne orientacije lahko še posebej prijetno. Skulptura goloba miru daje spomeniku z ulične strani vizualni poudarek in humanizira njegov zunanji izraz, komunicira z mimoidočimi ter jih morda pritegne k bolj podrobnemu ogledu.

Osvetlitev spomenika v nočnem času dodatno prispeva k njegovi reprezentančnosti in sporočilnosti:

- predprostor pred Kazino je osvetljen prijetno toplo s svetilkami na kandelabrih v liniji dreves, ki se bo kasneje nadaljevala v promenado v notranjost kareja,

- osrednji prostor je osvetljen z linijsko talno svetilko z močnejšo hladno svetlobo ob steni nasproti stebrišča, ki z zadnje strani osvetljuje perforirani del stane in pri pogledih z ulice ustvarja svetlo ozadje stebrišča,

- park s cipresami je osvetljen s talnimi svetilkami s prijetno toplo svetlobo, ki prodira skozi zarezo v Zidu sprave in z zadnje strani osvetljuje napis z Župančičevimi verzi.

Poleg osvetlitve prispeva k posebnem vzdušju tudi zvočna atmosfera spomenika, saj velike gladke površine povzročijo poudarjen odboj zvokov med stenami. Obiskovalci bodo zato govorili tišje in spoštljivo, podobno kot ob obisku cerkve ali templja. Slišalo pa se bo pomirjujoče šelestenje trepetlik ob ploščadi, saj je zanje značilno, da njihovo listje prijetno šelesti že ob najmanjšem vetru. Stebrišče bo obenem nekoliko razbilo in zadušilo zvoke iz zunanjosti.

Osrednji del spomenika je v celoti izdelan iz belega umetnega kamna in nerjavečega jekla. Izbrana materiala sta hladna, resna, trdna in obstojna. Po svojem nastanku sovpadata z obdobjem obeh svetovnih vojn. V spomeniku simbolizirata trdnosti in trajnost poklona vsem žrtvam. Obe stranski polji sta podobno kot po pomenu tudi v materialih kontrastni: drevje in zelenje izražata toplino, humanost in minljivost.

URBANISTIČNA ZASNOVA ŠIRŠEGA PROSTORA

Urbanistična zasnova spomenika omogoča, da se v prihodnosti odpre notranjost kareja in ustvari promenada od Kongresnega trga do Knafljevega prehoda z nadaljevanjem skozi nove in obstoječe stavbe vse do Čopove ulice. V nadaljevanju parka med Kazino in osrednjim delom spomenika (Polje življenja) je potrebno samo odstraniti del nižjih stavb ob vrtu gostilne Rio ter urediti promenado ob kateri bi se odprli novi, doslej skriti ambienti v notranjosti kareja.

Vzhodno od nove promenade bi morali z manjšimi rušitvami odpreti še dodatne povezave z Wolfovo ulico, ki bi vodile skozi prijetne ozelenjene atrije, zahodno od nje pa bi morali izpod kostanjev na gostinskem vrtu Rio odpreti pogled na Grad, enako pa tudi iz predlaganega novega parka in razglednega stopnišča ob novi stavbi ob Slovenski cesti.

Predlagamo, da se ta prostor ureja postopoma, s posameznimi manjšimi intervencijami, ki jih bo možno izvajati skozi daljše časovno obdobje. Prvi razlog za to je, da nobeden od večjih projektov »iz ene roke« v tem prostoru še ni bil uspešno uresničen, v času oteženega financiranja pa bo to še težje. Temu ni naklonjena niti razpršena lastniška struktura. Drugi razlog pa je, da lahko manjši in tudi bolj spontani posegi ustvarijo bistveno bolj zanimiv in živahen ambient, ki bo ravno zaradi svoje sproščene neurejenosti dosti bolj privlačen kot praviloma bolj sterilne nove ureditve. Na tak način se je razvil in se še razvija Knafljev prehod, ki je postal ena od najbolj priljubljenih točk za druženje tako za turiste kot za lokalne prebivalce. Podoben proces lahko spremljamo tudi na Eipprovi ulici, Petkovškovem nabrežju in še kje.

UPORABA

Spomenik je zasnovan tako, da ustreza zahtevam protokola ob državnih dogodkih, predvsem ob svečanem polaganju venca z vojaškimi častmi. Protokolarna os je pravokotna na urbanistično os. Polaganja venca poteka po ploščadi, v smeri od zahoda proti vzhodu. Venec stoji pripravljen v predprostoru ob Kazini, od koder ga polagalec ob pomoči vojaka nese preko osrednje ploščadi skozi kordon vojakov in ga položi ob steno z Župančičevimi verzi (Zidom sprave), vzdolž katere je razporejena častna straža. Kordon vojakov stoji vzporedno s stebriščem oziroma steno s silhueto množice (Zidom spomina). Policijski orkester stoji v ozadju na levi strani glede na smer polaganja venca, prostor za novinarje in fotoreporterje pa je na drugi strani ob stebrišču. Drogovi z zastavami, ki so sicer postavljeni na začetku ploščadi, so zaradi odseva v refleksni površini stene vidni tudi za vencem.

Izven uradnih slovesnosti se lahko obiskovalci žrtvam poklonijo tako, da zatikajo cvetove v vdolbine v perforirani silhueti množice. Ob Dnevu mrtvih je možno tudi prižigati sveče na ploščadi. V zrcalnih stenah pomnožene luči bi tedaj pričarale še posebej svečano vzdušje.